Spoštovani,

na letošnji 18.Skupščini GIZ geodetskih izvajalcev na Šmarjetni Gori pri Kranju 03. junija2021 je Skupščina združenja podelila razrešnico obstoječim organom združenja in izvolila nove člane organov združenja.

V organe združenja so bili imenovani naslednji člani:

• za predsednika skupščine
  Tadej Pfajfar, LUZ d.d.

• za namestnika predsednika skupščine
  Matjaž Hribar, Monolit d.o.o.

• za člane sveta združenja
  Aleš Haberman, Geonaris d.o.o
  Andrej Mesner, IGEA d.o.o.
  Matjaž Grilc, Digi data d.o.o.
  Saša Kramar, Geodetski zavod Celje d.o.o.
  Janez Dular, GEO KRKA d.o.o.
  mag. Julijana Barkovič, Geodetski biro d.o.o.
  Matija Fuhrer, Geofoto d.o.o.

• za predsednika komisije za nadzor
  Bošnik Stojan, Geomeritve d.o.o.

• za člana komisije za nadzor
  Bogdan Viler, VBS d.o.o.
  Simon Gajšek, LGB d.o.o.

Na Skupščini je bil predstavljen program dela združenja za 2021 s strani kandidatov za Upravo združenja Mateja Hašaja in Andreja Hudoklina.

Svet združenja je na svoji prvi redni seji 10.06.2021imenoval novo upravo združenja, predsednik uprave združenja je Matej Hašaj, član uprave združenja pa Andrej Hudoklin. Svetu združenja predseduje Andrej Mesner.

Namen gradiva je seznanitev potencialnih naročnikov s področjem storitev geodetske dejavnosti predvsem z namenom kvalitetnejše priprave razpisov in s tem kvalitetnejšega naročanja storitev. V gradivu so na enem mestu zajete informacije o geodetskih storitvah, ki se izvajajo v okviru geodetske dejavnosti in načinu oblikovanja cen le teh ter podatkih, ki vplivajo na ceno storitve.

Geodetska dejavnost v skladu zZGeoD-1 zajema geodetske meritve in opazovanja, kartiranje ter druga dela in postopke, potrebne za evidentiranje podatkov o nepremičninah in prostoru, razmejevanje nepremičnin in za tehnične namene.

Osnovno vodilo pri oblikovanju gradiva je bilo pripraviti navodila za oblikovanje naročil storitev geodetske dejavnosti (vsaj za najpogostejše storitve), vendar zaradi specifike naročanja posameznih storitev in njihova kompleksnost ne dopuščata postavitve normativnih okvirjev, ki bi odgovarjali vsem naročnikom.

V gradivu je implementirana področna zakonodaja ter aktualna terminologija s področja geodetske dejavnosti in s tem tudi geodetskih storitev, ki so največkrat predmet naročil.

Gradivo nikakor ne zajema vseh storitev, ki se izvajajo vsklopu geodetske dejavnosti, pač pa samo tiste storitve, ki so največkrat predmet naročil. Gradivo bo objavljeno na spletu in se bo sprotno dopolnjevalo in posodabljalo.

GEO blog je komunikacijska točka, ki smo jo postavili v sodelovanju med združenjem in Msgeo s ciljem vzpostaviti bazo znanja na področju geodezije, ki nam bo pomagala pri našem vsakdanjem delu. Nahaja se na spletni strani http://geo-blog.digidata.si/

Za urednike so imenovani Marijana Vugrin, Miran Brumc in Niko Šarlah, ki nam bodo zagotavljali odgovore na naša vprašanja. Prvi odzivi kažejo pozitiven sprejem GEObloga med uporabniki.

Razmere na trgu storitev geodetske dejavnosti so se v zadnjih letih popolnoma spremenile. Na javnih razpisih se oddajajo naročila za storitve po cenah, ki so pod mejo razumnega poslovanja podjetij in zato se je pojavil dvom o korektno in strokovno izvedenih storitvah, ki so posledica takšnih naročil. Podobno se dogaja tudi na delu trga, ki ni direktno podvržen postopkom javnega naročanja, tudi ti naročniki zahtevajo vsak dan več za manj denarja.

Namen projekta ''Zagotavljanje normalnega poslovnega okolja na področju geodezije '' je vzpostaviti sistem zaščite naročnikov storitev geodetske dejavnosti in geodetskih podjetij, ki korektno opravljajo svoje delo; dvigniti nivo izvajanja storitev geodetske dejavnosti in seveda doseči korektno plačilo za korektno opravljeno delo. V kolikor bo projekt zaživel v zastavljenih okvirih bo sistem sam izločil geodetska podjetja, ki delajo nekvalitetno, nestrokovno in polovično.

Osnovni cilj projekta je preprečevanje nekorektnega in nestrokovnega izvajanja storitev geodetske dejavnosti po nerazumno nizkih cenah. Člani združenja (geodetska podjetja) in naročniki storitev geodetske dejavnosti bodo v okviru projekta imeli možnost preveriti ali so dela, ki so bila naročena tudi korektno, strokovno in v celoti opravljena.

Podatki Geodetske uprave so zelo pomembni za izvajanje geodetskih storitev in hiter dostop do podatkov je pomemben vidik za delovanje geodetskih podjetij. Zaradi želje po zagotavljanju boljših in hitrejših storitev je združenje pristopilo k izvedbi projekta ZKP24 ur, ki je sinonim za dostop do podatkov GU 24 ur dnevno.

Projekt je bil zasnovan v začetku leta 2011, ko so se začeli tudi dogovori z Geodetsko upravo o načinu medsebojnega sodelovanja. V začetku aprila 2011 je svet združenja potrdil izvedbo projekta kot je bil predstavljen. Projekt je bil predstavljen tudi na skupščini združenja. V mesecu avgustu in septembru 2011 smo izvajali intenzivno testiranje aplikacije, kjer smo ugotovili, da bi bilo potrebno aplikacijo pred širšo uporabo nadgraditi zmožnostjo izdajanja podatkov zemljiškega katastra v ASCII formatu.

V mesecu novembru 2011 je v usklajevanju dogovor med GIZ GI in Geodetsko upravo.

V okviru delovanja združenja imamo skupaj z MSgeo organizirano skupino za zakonodajo, ki aktivno pripravlja spremembe zakonodaje na geodetskem področju in tudi širše ter oblikuje izhodišča delovanja področja geodezije v prihodnje.

Delo skupine je bilo že v uvodu zastavljeno tako, da se oblikujejo stališča, ki odražajo tako strateške usmeritve, možnosti in želje dela geodetske dejavnosti, ki ga zastopata IZS in GIZ GI, obenem pa smo želeli oblikovati tudi predloge in rešitve za čimprejšnjo rešitev konkretnih problemov, ki se nam pojavljajo pri vsakdanjem delu, predvsem na področju povezanem z evidentiranjem nepremičnin.

Rezultate dosedanjega dela smo združili v gradivo z naslovom »Predlog ukrepov za izboljšanje poslovanja na področju geodetskih storitev«.

Pri razmišljanju o strateških usmeritvah smo se v uvodu dokumenta osredotočili predvsem na dva razvojna cilja, zagotavljanje visoke kakovosti podatkov in zagotavljanje varnosti podatkov o nepremičninah, ter zagotavljanje kakovostnega evidentiranja in interpretacije vseh ključnih pojavov v prostoru. Pri prvem cilju, bi želeli, da nas predvsem uporabniki dejansko prepoznajo kot »banko« varno spravljenih podatkov, kar posledično pomeni, da lahko sledimo tudi drugemu cilju, ker je natančen in inženirski pristop ob razumevanju prostora naša prednost pred ostalimi strokami.